Zmenki s Harryjem Potterjem

 Zmenki s Harryjem Potterjem ⚯͛

⚡️Knjižne čarovnije⚡️

Pravljični junak Harry Potter je poznan in navdušuje tako stare, kot mlade, zaradi česar bi ga skoraj lahko označili za kultno osebnost, pa čeprav je domišljijska. Sama zbirka njegovih prigod je kot ogrinjalo nevidnosti v katero so odeti nostalgija, prijateljstvo in magija, ki me tudi danes popeljejo v brezskrbno otroštvo in prebiranje knjig o dečku, ki je preživel in magičnem svetu Bradavičarke. 🔮🧙🏽‍️

Kot oboževalka Harryja Potterja nestrpno pričakujem praznično sezono, saj bo letošnji novoletni dan v naših naročjih pristalo prav posebno srečanje že tako znane franšize, in sicer 20. obletnica Harryja Potterja: Vrnitev na Bradavičarko. Na podlagi tega sem si zastavila izziv, da bi tokrat namesto vsakoletnega ogledovanja filmov prvič po več letih ponovno prebrala celotno zbirko knjig in poskusila spet najti tisti čar v samem branju, ki me je kot otroka popeljal v svet pisane besede in fantazijskih svetov moje domišljije.

V desetih tednih sem tako vsak dan poskusila prebrati določeno število strani, kar pa je moj izziv še dodatno popestrilo, je to, da sem te knjige prvič brala v angleščini. Branje sem dnevno spremljala in beležila s pomočjo aplikacije Goodreads.

Začetki mojega izziva niso bilo nič kaj magični, poleg prvotnega pomanjkanja notranje motivacije so name vplivali tudi številni zunanji dejavniki, kot so recimo prijatelji in dolgi večeri preživeti ob druženju z njimi, s katerimi sem sicer zadovoljila svojo socialno potrebo, a zanemarila zastavljen izziv. Po prvotnem motivacijskem konfliktu mi je končno uspelo prebrati prva poglavja v knjigi in branje je kar steklo samo od sebe. Prisotna je bila močna čustvena komponenta, saj nisem brala le z namenom dosege cilja, ampak tudi iz čistega užitka in zadovoljstva, ki sem ga občutila ob branju knjig.

 Nekje na polovici izziva sem se znašla pred majhno oviro, kar sta mi predstavljali upad motivacije in pravega zagona za nadaljevanje branja. Že sem razmišljala o tem kako bi bilo dosti lažje če bi obstajal kak urok kot recimo »absorbus librus« (absorbiranje knjige), ki bi pospešil moje branje. Ker pa so bila že od samega začetka moja stališča do branja knjig pozitivna, prav tako pa sem se zavedala, da z branjem delam nekaj dobrega in koristnega zase se mi je motivacija povrnila in v zadnje tedne izziva sem vstopila z močno voljo do zasledovanja svojih ciljev. Po prebrani prvi knjigi me je preplavil tudi občutek nostalgije in uspela sem priklicati dogodke povezane z mojim prvim prebiranjem Harryja Potterja, za katere niti nisem vedela, da so se mi vtisnili v dolgoročni spomin.

 

Ob koncu izziva sem kljub temu, da mi ni uspelo prebrati vseh knjig čutila neko notranje zadovoljstvo, saj sem ugotovila, da ni najpomembnejše to ali sem cilj res dosegla, temveč spremembe v mojem vedenju, ki so se pojavile čez teh deset tednov. Kot največjo spremembo sem opazila, da mi je sčasoma prebiranje knjig predstavlja neko sprostitev, odklop od stresnega vsakdana, moj pobeg v svet domišljije in fantazijske svetove. Tako mi je branje postalo kot nekakšen ritual, saj ob njem tako uživam, da pozabim na čas in uidem hitremu tempu in stresu vsakdana. S tem sem tudi zadovoljila svojo potrebo po samoaktualizaciji, ki je na samem vrhu Maslowe hierarhije potreb. Lahko bi rekli, da je bilo ob mojem bralnem potovanju prisotno nekaj čarovnije saj sem spet našla »lumos« (luč) v branju svojih najljubših knjig iz otroštva in branje je postalo del moje identitete. 🪄

 

-Karmen Bokan, TKOJ