Telefon sem zamenjala s knjigo.
Ta vražji telefon
Vedno znova se ponavlja ista zgodba. Kar
zmrazi me, ko vsaki ponedeljek dobim sporočilo v katerem mi moj ljubi telefon
pove kakšen je bil »screen time« (čas na zaslonu) tega tedna. Ponavadi niti ne
pogledam, ker me je preveč strah. No naj ti zaupam, da je bil ta teden moj
povprečen preživet čas na telefonu 4 ure in 19 minut na dan. Kar pomeni da sem
1/8 dneva preživela na telefonu. Ob takšni številki sem prišla do spoznanja, da
je telefon zame postal psihološka potreba, ki je hkrati utilitarna, saj imam od
njega številne praktične koristi in ekspresivna, saj mi pomaga da preko njega
na socialnih omrežjih izražam svojo identiteto.
Knjige in "nagrada" za konec izziva.
Kaj pa branje?
Kdaj sem nazadnje vzela v roke knjigo in
brala? Ne vem. Vem samo, da me mami, eden izmed mojih zunanjih
vplivov, vedno znova opozori zakaj namesto telefona, v roke ne vzamem knjigo.
Vprašala sem se, zakaj ne posvetim več časa stvari, ki me sprošča in pomirja in
v prav v tem našla notranjo motivacijo. Ta me je spodbudila, da za nalogo
Sprejmi izziv zamenjam slabo navado z dobro. Zamenjam telefon s knjigo. No
seveda v vseh situacijah to ni ravno mogoče. Tako je moj izziv, v katerem se
skriva tudi motivacijski konflikt (približevanje – izogibanje)
postal, da želim več brati in hkrati zmanjšati čas na zaslonu telefona. Prebrala
bom vsaj 10 strani knjige na dan in zmanjšala preživet čas na telefonu na manj
kot tri ure. Mi bo uspelo? Brez dvoma!
Slab začetek
Splet zunanjih (obremenitev v službi in
faksu) in notranjih vplivov (pomankanje motivacije) sta pripeljala do tega, da
sem se izziva lotila dan, dva kasneje kot bi morala. Tudi knjige do katerih sem
prišla s stalnim iskanjem, natančneje spremljanjem Tiktok profila o
knjigah, še niso bile dostavljene. A kar hitro je prišla slaba vest, čez nekaj
dni tudi knjige in izziv se je začel. Tako sem se v sredo podala na 10 tedensko
pot z ciljem, da naredim nekaj zase in spremenim svoje življenje na bolje. You
go girl!
Rutina, rutina, rutina ...
Kar kmalu sem ugotovila, da mi bo izziv z
branjem uspel samo, če ga bom vključila v svojo rutino. Bo branje prva stvar,
ki jo naredim zjutraj ali zadnja pred spanjem? Izkazalo se je, da mi najbolj
ustreza zvečer. V njem sem neizmerno uživala. Začela sem z branjem knjige
Življenje je tvoje, nadaljevala z romanom The song of Achilles, It ends with us
in zaključila s Ti sam rin naprej, avtorice Bojane Ivanović. Vse knjige tudi
tebi srčno priporočam. Pri zmanjšanju časa na zaslonu je bilo ravno obratno.
Zame je bil ta del izziva veliko težji, saj je potekal čez cel dan in od mene
zahteval veliko mero doslednosti in vztrajnosti. Vedela sem, da problem tiči v
naslednji vedenjski komponenti: »Ko imam telefon v vidnem očesnem polju, ga
avtomatsko vsakih 10 minut vzamem v roke«. Postavila sem si več manjših ciljev,
s katerimi sem želela to vedenje spremeniti. Kako mi je uspelo?
Pomagala sem si s primerom klasičnega pogojevanja. Ko vidim telefon
(dražljaj), ga vzamem v roke in ga začnem uporabljati (vedenje). Odločila sem
se, da bom to vedenje spremenila v sledeče: Ko vidim telefon (dražljaj),
dvakrat vdihnem (vedenje) in nadaljujem z delom.
A dober konec!
Študije potrjujejo, da traja 21 dni, da
določeno dejanje postane navada. Branje je postala moja navada, brez katere si
večera ne predstavljam več. Z zmanjšanjem časa na telefonu se še zmeraj borim,
a menim, da je glavni cilj dosežen. Z manjšimi koraki sem zmanjšala čas na
zaslonu. Tudi v prihodnje bodo moji večeri obarvani z branjem, borba s telefonom
pa še zdaleč ni končana. Saj veš, počasi se daleč pride.
Eva Zupanec
Comments
Post a Comment