Sladko življenje - tudi brez sladkorja!
Zagotovo ste že kdaj slišali nekoga reči, da potrebuje sladkor, ker ima grenko življenje, potem, ko si je v kavo ali čaj stresel najmanj dve vrečki sladkih kristalčkov, kajne? No, jaz sem in s to trditvijo se niti malo ne strinjam (no ja, mogoče čisto malo …😅), to pa me je tudi privedlo do tega, da sem si za 10-tedenski izziv, kot del študijskega procesa, zastavila, da se izogibam nezdravi hrani in pijači z veliko vsebnostjo sladkorja.
DILEMA: KAJ NAJ IZBEREM ZA IZZIV?
Moja prva dilema je bila, kaj si izbrati za izziv. Glede na moje izkušnje iz preteklosti in pa tudi znanja, se mi je v glavi porajalo stališče, ki je bilo vezano na specifičen objekt, in sicer na nezdravo hrano in pijačo z veliko vsebnostjo sladkorja. Seveda, je šlo tu vse prej za negativno naravnanost kot pa pozitivno, kar me je tudi pripeljalo do odločitve, da bo moj izziv izogibanje nezdravim sladkorjem. Sprva je šlo bolj za neko splošno oceno tega stališča, a tekom izziva je slednje postajalo vedno bolj podrobno oblikovano, saj sem si nabrala še več izkušenj.
| Sprotno dokumentiranje poteka izziva |
IN ZAČELO SE JE …
S ponedeljkom, 25. oktobra, se je začela - takrat po mojem mnenju - trnova pot opravljanja izziva. Prve dni mi je bilo vse skupaj začuda enostavno, saj sem bila pod velikim vplivom motivacije. Čutila sem potrebo po spremembi v mojem vedenju, torej da ne bi več uživala toliko nezdravih sladkorjev, ker ima to zame, po izkušnjah sodeč, slabe posledice (npr. zelo dober dan mi uniči mozolj sredi čela, ki je bolj izstopajoč kot sam nos ali pa sem utrujena in mi je slabo, ker sem malo pred tem pojedla celo Milko, tisto z okusom jagodnega cheesecake-a, ki te skoraj zastrupi s sladkorjem 😖). Na začetku izziva je bila ta potreba večja od tiste, da bi pojedla nekaj sladkega, torej je bila moja potreba po spoštovanju (po dobrem počutju, samozavesti) večja od fiziološke (po sladki hrani in pijači).
A POGLEJ GA ZLOMKA ...
Kaj kmalu se je zgodil preobrat, ki me je pahnil v motivacijski konflikt približevanja-izogibanja, torej, ali bom pojedla nekaj sladkega in se kratkoročno zadovoljila ali pa se bom temu izognila in si zagotovila dolgoročno zadovoljstvo. Dostikrat se je zgodilo ravno tisto prvo, kar sem potem, seveda, tudi obžalovala, saj sem bila kaj kmalu precej bolj mozoljasta kot bi bila sicer in se posledično nisem dobro počutila v svoji koži. Hkrati pa ima uživanje nezdravih sladkorjev tudi druge negativne učinke, ki so nam vsem zagotovo zelo dobro poznani. Skozi izziv sem skušala to potrebo nadomestiti na drugačen način, npr., da sem se zatekla k sadju ali pa si spekla zdrave slaščice. Tako so se tudi moje želje nekoliko spremenile, saj sem na tak način, bolj kot ne. uspešno zadovoljila svojo potrebo po sladkem. Sladkemu sem se uspešno izogibala tudi tako, da sem v trgovino hodila s polnim želodcem in posledično se mi oči niso lepile na bogat izbor nezdravih čokoladic (saj veste: "lačen si ful drugačen"😉), še več, v trgovini sladki hrani in pijači namenoma nisem posvečala pozornosti, kjer je šlo za koncept zaznavne obrambe, saj stvari, ki sem se jim izogibala, namerno nisem opazila.
JE DESET TEDNOV ŽE MIMO?
Zdaj, ko pišem ta blog, se mi zdi, kako hitro je minilo teh deset tednov. Tekom izziva sem se sicer kar nekajkrat pregrešila, a verjamem, da sem še vseeno zaužila precej manj nezdravih sladkorjev, kot bi jih sicer brez izziva (juhu, letos se decembra nisem spremenila v okrogli božični okrasek!😅😅) in tudi to je zame velik uspeh. Z izzivom sem si potrdila, da je življenje lahko sladko tudi brez sladkorja (v prenesenem pomenu), če ne še bolj sladko, saj odstranimo vse negativne posledice, ki jih slednji ima name. Tekom izziva sem se nekaj naučila, predvsem o sebi, odločila pa sem se, da bom temu vedenju še naprej sledila, z mislijo, da ni nič narobe, če si sem in tja privoščim tudi nekaj malo sladkega (ampak zares samo malo!😅😇).
Manja Golob
Comments
Post a Comment