SLABO POČUTJE JE SPLAVALO PO VODI

Sprejela sem izziv, ki bi ga zaradi svojega slabega počutja, morala sprejeti že veliko prej. Potrebovala sem neko zunanjo motivacijo, da me spodbudi in, da se ustvari notranja motivacija. Odločila sem se, da bo moj 10-tedenski izziv aktivna hidracija, torej, da bom vsak dan spila zadostno količino vode. Poskušala sem spiti 3 litre tekočine na dan, kar je precej optimistično postavljen cilj, a mi je ravno to devalo motivacijo. Vedno sem jutro začela s sveže stisnjeno limonado in končala z vsaj kozarcem vode.

Jutranja limonada in voda

Do hidracije že od prej gojim pozitivna stališča, ki so se oblikovala na podlagi predhodnega znanja o pozitivnih posledicah vnašanja zadostne količine vode v telo, kar po ABC modelu stališč uvrščamo med kognitivne komponente. Pozitivno vpliva na prebavo, raven energije, kožo in na splošno pravilno uravnoteženo delovanje telesa. Aktivno hidracijo najbolj povezujem z boljšim počutjem in več energije, kar je tudi pozitivno vplivalo na moja stališča, saj mi tega v mojem vsakdanu pogosto primanjkuje. V povezavi z aktivno hidracijo pa ne morem spregledati pogostejšega uriniranja, ki mi kot čustvena komponenta, gre predvsem na živce. A po drugi strani me slednja tudi motivira, saj vem, da pogostejše uriniranje preprečuje razna vnetja. Na podlagi prevladujočega pozitivnega stališča sem lahko predvidevala, da bom izziv z malo težavami uspešno opravila.

Nad izzivom sem bila navdušena, zato sem si zadala visok cilj, ki ga kljub pogostem nedoseganju nisem spreminjala. Višja številka ne popite vode me je k izzivu zgolj motivirala in ne odvračala. V prvih dveh tednih me je močno »gnala« notranja motivacija, posledično sem dnevni izziv uspešno opravila kar petkrat in nikoli ni količina popite vode segla pod polovico določenega. Ker sem tudi jaz ena izmed tistih, ki radi pozabijo, sem si nastavila obvestila, ki so me vsaki dve uri na telefonu spomnila, da morem piti vodo, kar mi je predstavljalo zunanjo motivacijo. Zunanjo motivacijo pa mi je predstavljal tudi virtualni pokal, ki sem ga na aplikaciji, kjer sem si beležila količino popite vode, dobila ob uspešno opravljenem dnevnem izzivu. Aplikacija, kjer sem si beležila količino popite vode (Drink Water) me torej spodbuja s pozitivnimi nagradami (virtualni pokali), kar je značilno za instrumentalno pogojevanje.

Aplikacija Drink Water (način vnašanja, nagrada in opomnik)

Hidracija po Maslowi hierarhiji potreb spada v kategorijo fizioloških potreb, ki predstavlja primarno potrebo. Kljub primarni potrebi, pa mi je v naslednjih tednih hidracija predstavljala večji izziv kot v prvih dveh. Notranja motivacija mi je počasi padala, zunanja motivacija (aplikacija) pa je imela vedno manjši učinek. Ker sem to opazila sem notranjo motivacijo spodbudila na način ponovnega postavljanja vrednot in pričakovanj glede izziva. Zavestno sem se opomnila, da je moja pripravljenost na spremembe visoka. Spomnila sem se tudi to, da če bom pila več vode bom najverjetneje dobila več energije, kar se bo izražalo v dobrem počutju. To lahko navežem na teorijo pričakovanj, ki temelji na pomenu privlačnosti cilja.

Pri opravljanju izziva sta pomembno zunanjo motivacijo predstavljali tudi primarni skupini družinskih članov in prijateljev. Nad izzivom je bila najbolj navdušena moja mama, saj je tudi sama začela piti več vode na dan. Oče pa mi je celo z veseljem poročal koliko vode je ta dan že spil. Oba sta me zelo podpirala in občudovala, da opravljam ta izziv, kar me je še dodatno spodbudilo k vztrajanju. Hvaležna sem, da je tudi moja prijateljica, s katero živim, upoštevala moje nasvete in se tudi ona priključila izzivu, a sicer z nižjim ciljem.

Pitje vode s prijatelji

Da sem bila pitju vode čim bolj izpostavljena, sem svojo steklenico, ki sem jo nosila vsepovsod, vedno postavila na meni vidno mesto. To me je večkrat opomnilo in na tak način sem opazno več spila. Opazila sem tudi, da veliko več spijem, ko pijem skozi slamico, zato sem to prakso vedno uporabljala doma. Zaradi praktičnih razlogov pa slednjega nisem počela ko sem bila od doma. Po mesecu opravljanja izziva, mi je že prišlo v navado, da sem steklenico vzela vsepovsod in sem jo le redko pozabila. Ko sem jo pozabila sem bila jezna, a sem takrat opazila kako je tudi pitje vode postala moja navada. Takrat sem po mizi iskala steklenico, kljub temu, da sem vedela, da je ni tam in čez cel dan čutila žejo ter komaj čakala da se »dokopam« do kozarca naravne vode. 

Voda na vidnem mestu ob različnih situacijah

Ko sem bila od doma pa je velikokrat prišlo do konflikta med vnašanjem večje količine vode in pogostejšim uriniranjem. Glede na situacijo sem bila prisiljena prioritizirati določeno potrebo. Ko sem bila na fakulteti sem se odločila, da bom raje več pila, saj sem imela toaleto v bližini. Ko pa sem šla na potovanje, pa sem se odločila, da bom raje manj pila, saj mi je iskanje toalete predstavljalo večje breme in napor.

Skozi izziv mi je slabo počutje res splavalo po vodi. V 10-ih tednih se nisem le navzela navade pitja vode, ampak sem ugotovila tudi to, kako pomembno je pri izzivih spremljati napredek, opazovati svoje vedenje in si zastavljati jasne cilje. Vse to pa mi bo prišlo prav tudi pri ostalih izzivih v življenju.

Naloga »Sprejmi izziv« me je spodbudila k kvalitetnejšem in bolj zdravem načinu življenja, ki ga bom v prihodnje definitivno nadaljevala.

 

Maja Silovšek