''Pojdi iz svoje cone udobja''

To je bil prvi stavek, ki sem si ga rekla, ko nam je profesorica predstavila, kaj bomo delali pri vajah Vedenje porabnikov. Želela sem si nekaj, kar ne bi bilo toliko običajno in prelahko, da me potisne ven iz udobja. Razmišljala sem, kaj bi lahko to bilo, in na misel mi je prišlo, da se lahko ponovno soočim z učenjem italijanščine, katerega sem zanemarila po končani srednji šoli. Velikokrat mi na misel pridejo moji sorodniki, ki živijo v Italiji, in možnost, ki se mi ponuja, da lahko z njimi govorim v njihovem maternem jeziku, je neprecenljiva. Poleg tega je italijanski jezik zaradi precejšnje popularnosti in bližine Italije, eden izmed najbolj govorjenih jezikov.

Pri opravljanju izziva sem si pomagala z različnimi strategijami – aplikacija Duolingo, zapisovanje v zvezek, poslušanje italijanskih pesmi, ogled serije na Netflixu, gledanje videov na temo italijanskega jezika na YouTubu.

Sprva se mi je zastavljen izziv zdel dobro začrtan, saj je vseboval, da bom vse strategije uporabila pri izvedbi izziva. Imela sem določen cilj, ki je bil izboljšanje znanja italijanščine, kar je predstavljalo tudi moj stališčni objekt v izzivu. Bila sem notranje izredno motivirana, ker sem si želela vse moje strategije vključiti in želela občutiti notranje zadovoljstvo ob uspešni izvedbi. Vendar mi žal z vsemi ostalimi obveznosti ni uspelo, zato sem se s tem morala zadovoljiti.

Pri reševanju Duolinga sem imela tudi zunanji vpliv okolja oz. referenčnih skupin, saj se mi je pri reševanju pridružila prijateljica, ki me je tudi spodbujala, da naj ne obupam. Na Netflixu sva si želeli ogledati serijo, ampak ga nisem imela zakupljenega. Porabniki smo pogosto zaznani kot reševalci problemov, zato sem se pozanimala koliko stane in se odločila, da ga kupim. Skupaj sva si ogledali tudi serijo na Netflixu An Astrological Guide for Broken Hearts, saj sva želeli preveriti svoje znanje v praksi. Hitro sva ugotovili, da najino znanje ni niti približno toliko utrjeno, da bi vse razumeli. Sledilo je razočaranje ob neuspehu, kjer je tudi motivacija za nadaljevanje izziva malo upadla, ampak sem na koncu izziva ugotovila, da sem si morda prehitro zadala to misijo, saj sem jo gledala že v četrtem tednu.

Preko YouTube posnetkov, ki sem jih spremljala v sklopu izziva, sem se učila z razumevanjem, saj je predavatelj opisal, kako se nekaj uporablja to sem jaz uzavestila in kasneje pri reševanju vaj priklicala iz spomina in uporabila pri pojavitvi podobne situacije.

Med svojim izzivom sem se velikokrat spoprijela z motivacijskim konfliktom, približevanje – izogibanje, predvsem v času večje ''gužve'' s študijskimi zadevami, saj sem vedela, da moram nadaljevati z izzivom, ker je to dobro za moj napredek in opravljanje izziva, hkrati pa se mi ni ljubilo, ker sem se počutila izmučeno in sem se želela temu na veliko izogniti. 

Med izzivom sem se počutila nekako ''prazno'', saj sem čutila, da v sklopu izziva napredujem, ampak da dejansko še nisem izpolnila moje misije ''pojdi iz cone udobja''. To se je zgodilo v sedmem tednu, ko sem s prijateljico odšla do Trsta. Odšli sva na glavni trg – Piazza Unitá, v kavarno Caffé degli Specchi. Ker sem sama izredno sramežljiva in grem težko naredim korak naprej, je bil to zame prelomen trenutek. V kavarni sem se sama vse dogovorila z natakarji, kaj bova pili. Kasneje sem se tudi sama zmenila za račun in plačilo, prav tako sem to storila tudi, ko sva odšli nekaj pojesti.

Na začetku izziva sem si nastavila obvestila, da me Duolingo opominja na opravljanje izziva. To sem tekom izziva pozabila, da sem si nastavila. Bolj ko se je približeval konec semestrskega izziva, bolj mi je motivacija nihala. Želela sem si dodatne spodbude, da mi bo uspelo, nakar brskam po svoji e-pošti in slučajno zagledam obvestilo Duolinga, kjer je pisalo: Good job, this week! Amazing work this week!. S tem sem zaznala pozitivno ojačanje, saj me je aplikacija pohvalila in naj le vztrajam pri opravljanju izziva. Hkrati pa sem pozitivno ojačanje zaznala tudi od očetove tete, ki sem jo obiskala v Italiji v zadnjem tednu.

V zadnjih desetih tednih izziva sem se zavedala, da je učenje jezikov tisto, kar si želim še naprej opravljati. Na Duolingu bom še vedno reševala naloge, sedaj je v mojo rutino prišla tudi italijanska glasba, katero z veseljem rada poslušam. Sem pa tekom izziva videla tudi star kitajski pregovor, ki je še kako resničen in pravi: ''To learn a language is to have one more window from which to look at the world.''

Nina Košir