Nikoli ne moreš razumeti enega jezika, dokler ne razumeš vsaj dveh.

To learn a language is to have one more window from which to look at the world. 

Ta misel je bila nekako glavna misel mojega deset tedenskega izziva. Že nekaj časa sem razmišljala, da bi se začela učiti nek nov jezik in ta tedenski izziv mi je postal zelo dober zunanji motivator, ki sem ga potrebovala, da se lotim resnega in sprotnega učenja korejskega jezika. Do sedaj sem se korejščino že večkrat poskusila učiti, vendar je šlo za zelo sporadično in neenakomerno razporejeno učenje, kar je pomenilo, da mi je (zaradi slabega načina učenja) ostalo zelo malo oziroma nič znanja. 

Po odločitvi, kaj bom počela za izziv, je bila moja prva naloga, da raziščem čim več virov. Začela sem raziskovati, kateri so najboljši viri za učenje korejščine. Informacije sem pridobivala predvsem preko referenčnih skupin iz različnih socialnih platform (Reddit, Twitter, Youtube,..), kjer sem našla ogromno predlogov in priporočil za različne spletne strani, od koder bi lahko črpala informacije za učenje. Med mojim raziskovanjem sem ugotovila, da imajo te referenčne skupine izjemno informacijsko moč, saj so bile objave na platformah zelo dobro podprte in podale ogromno uporabnih informacij. Preko svojega raziskovanja sem našla veliko virtualnih skupnosti ljudi, ki so prav tako kot jaz imeli željo se naučiti korejskega jezika in so si med seboj delili svoje izkušnje in priporočila, kakšni so najboljši načini za učenje. Sama sem se tu znašla bolj v vlogi t.i. ‘’turista’’, saj sem se sama zelo malo vključila v pogovore, ker sem samo raziskovala, kakšna mnenja imajo posamezniki. Z raziskovanjem sem pridobila tudi zelo priročne informacije glede tega, katere učbenike in delovne zvezke posamezniki priporočajo za učenje korejščine in se tako izognila impulzivnemu vedenju oziroma impulzivnemu nakupovanju. Dandanes smo namreč kot porabniki izpostavljeni toliko različnim možnostim izbire, da včasih sploh ne premislimo in samo kupimo neko stvar, ki nam je samo vizualno všeč, ne vsebuje pa kvalitetne vsebine.

Stran, ki sem jo uporabljala ob učenju. 

Moj napredek čez vseh deset tednov je bil podoben poti, ki jo naredi vlakec smrti. Med tedni so se prepletali vzponi in padci, ki so mi enkrat zbijali, drugič pa dvigovali motivacijo. To seveda ni bilo nič presenetljivega, saj napredek pri učenju nikoli ni linearen, ampak se vedno najde neka tema oziroma stvar, ki ti povzroča težave in zaradi katere lahko izgubljaš voljo do opravljanja izziva. Predvsem se je pomanjkanje motivacije pokazalo v trenutnih, ko je moj napredek stagniral, takrat sem namreč začela dvomiti v mojo odločitev glede izbire dejavnosti za tedenski izziv. Vendar pa me je naprej (poleg šolskih obveznosti glede opravljanja izziva) gnala želja po spremembi mojega vedenja in uvajanju novih navad, ki bi mi pripomogle pri doseganju potenciala, ki po Maslowi hiearhiji potreb spada v sam vrh potreb, ki jih ima človek - potrebo po samoaktualizaciji oziroma osebnostni rasti. 

Tako sem v desetih tednih s pomočjo motivacije in samodiscipline res uspela osvojiti najbolj osnovno znanje o korejskem jeziku in sem nase zelo ponosna, saj je korejski jezik popolnoma drugačen od katerih koli evropskih jezikov in že samo osvojitev osnov zame pomeni velik dosežek. Na tej desettedenski poti sem odkrila ogromno novih različnih načinov učenja; za pomnjenje besed sem uporabljala t.i. ‘’sticky notes’’ na katere sem napisala določeno besedo in jih potem prilepila na tisti predmet, ki je to besedo predstavljal. Tako sem vsakič, ko sem pogledala po sobi videla nek vizualni opomnik in ponovila, kaj neka beseda pomeni in kako se jo zapiše. Poleg tega sem poslušala različne ‘’podcaste’’ in celo poskusila s pasivnim učenjem korejskega jezika s pomočjo video posnetkov na Youtubu, ki sem jih poslušala med spanjem - ta način poslušanja različnih pogovornih izmenjav naj bi pripomogel k lažjemu osvajanju jezika - vendar moram priznati, da sama nisem opazila velike razlike v mojem znanju, zato sem ta način učenja tudi opustila. Mogoče če bi z njim vztrajala več kot pa le dober teden, bi bili rezultati sedaj drugačni. 

Ena izmed vaj glede zapisovanja črk v korejščini.

Tekom opravljanja izziva sem se naučila ogromno stvari, pa ne samo na stopnji jezika, temveč tudi o sebi. Ljudje smo bitja navad in zelo težko v svoje življenje uvedemo neko novo navado, ki zahteva od nas veliko pozornosti in zbranosti. Čez teh deset tednov sem večkrat pomislila, da bi opravljanje izziva opustila, vendar sem kljub negativnim mislim vztrajala do konca. Sedaj lahko le upam, da se moja navada, da vsaj dve uri na teden namenim učenju korejščine, ohrani tudi v prihodnosti. Z neobveznim učenjem se namreč učim samodiscipline in spoznavam različne načine učenja, ki jih lahko apliciram tudi na drugih področjih. 

Med opravljanjem izziva sem postala veliko bolj pozorna nase v vlogi potrošnika in na svoje potrošniške navade. Eden izmed mojim stranskih ciljev je bil namreč, da za učenje porabim čim manj denarja in raziščem druge vire oziroma literaturo, preko katere se bom lahko učila in to mi je tudi uspelo. V današnjem svetu imamo namreč to srečo, da je na internetu polno virov, informacij in literature, ki nudijo enako kvalitetne razlage in vaje, kot jih nudijo različni delovni zvezki in učbeniki, za katere je treba včasih odšteti kar veliko vsoto denarja, sploh zato ker se jih pri nas v Sloveniji veliko težje dobi in jih moraš večinoma naročati od drugod. Kljub temu sem si za dodatno motivacijo in kot nagrado za uspešen napredek vseeno tudi sama kupila en komplet delovnega zvezka in učbenika - seveda sem pred nakupm dobro premislila in raziskala, kateri komplet bi bil zame najboljši. Ta nakup mi bo predstavljal dodatno motivacijo za učenje korejščine po koncu tega izziva. Takrat namreč ne bom več čutila pritiska oziroma obveznosti, da se učim, gonila me bo le moja samodisciplina in želja po znanju. 

Ula Pavlič