Kraljična na zrnu kave

Nekoč pred davnimi desetimi tedni, za sedmimi kavami in petimi socialnimi omrežji je pozno ponoči, s telefonom v rokah, bedela študentka Ana …

Tako nekako se je (ne)pravljično začel moj izziv. Morda se sprašujete, čemu tak naslov? Najbrž se še spomnite pravljice Kraljična na zrnu graha, zgodbe o kraljični, ki ni morala spati, saj jo je ves čas nekaj žulilo. S ciljem, da ugotovim, kaj je tisto, kar moti moje spanje, sem se lotila izziva – omejiti vnos kofeina in čas na socialnih omrežjih (pred spanjem).

Začnimo na začetku dneva, ko se zbudiš, odpreš oči, zazehaš, vstaneš in brez razmišljanja (ki ga zjutraj tako ali drugače še ni) skuhaš kavo. Ritual, močno zakoreninjen v naši kulturi in prenesen skozi generacije, tako vpliva, da še preden se dobro zbudiš, že pristaviš džezvo za kavo. Naša kultura je velik simbolni pomen pripisala pitju kave, saj to dojemamo kot čas zase, za sprostitev in mir, pa vendar bi lahko to dosegli tudi s pitjem kakšnega drugega profanega izdelka kot je čaj, kakav in podobno. 

Tekom dneva sem nato spila še par skodelic gostilniške kave, a ne zato, ker bi si to zares želela, temveč zaradi navade in impulzivnosti, s čimer si skrajšam moj odločevalni proces, natakarju pa naredim uslugo s tem, ko me ne rabi čakati z odločitvijo. To je sicer pripomoglo, da zatem še dolgo nisem mogla zaspati, zato sem tu videla idealno priložnost, kako želeno stanje zadostnega spanja preleviti v dejansko.

Bolj kot sama impulzivnost pa je name vplivala moja asociativna referenčna skupina. Družba prijateljev, ki na druženju ob pijači vedno naroči kavo, pa naj bo zgodaj zjutraj ali pozno ponoči. Ob poteku izziva sem tako opazila, kako velik vpliv imajo odločitve mojih prijateljev na mojo izbiro pijače. Moja motivacija za opravljanje izziva je bila tako močna, da so čudni in presenečeni pogledi ob naročanju Earl Greyja namesto kave pač nekaj, s čimer smo se morali vsi sprijazniti, ko sem postala ''pravi Anglež''. 

Prepričana sem, da nisem edina mladostnica, ki bedi pozno v noč. Če se sprašujete, kaj je razlog za to, boste presenečeni, ko vam povem, da se vzrok večkrat skriva v nečem čisto neočitnem – uporabi socialnih omrežij pred spanjem. »Še na tole odpišem, potem pa grem res spat,« so moje pogoste besede več ur, preden to vedenje dejansko realiziram, zaradi česar pa je moj urnik spanja slabši in manj učinkovit. Postavljena sem pred motivacijski konflikt, saj se stežka odločim, ali naj grem raje spat in na vsa sporočila odpišem zjutraj, ali pa naj se ''odrešim'' odgovarjanja na sporočila in žrtvujem nekaj spanca. Po Maslowi hierarhiji potreb bi sicer morala najprej zadovoljiti fiziološko, a nerada priznam, da je bilo večkrat ravno obratno, saj sem potrebi po pripadnosti dala prednost. 

Z izzivom sem prišla do sklepa, da število skodelic kave in število ur na socialnih omrežjih (sploh pred spanjem) pomembno vpliva na kakovost in dolžino spanja, slednja pa odraža kognitivne in telesne učinkovitosti. Cilj celotnega procesa je bil, da spremenim mojo dejansko identiteto, saj mislim, da ne živim dovolj zdravo in da ne dajem dovolj velikega pomena mojemu zdravju, čeprav bi mi to morala biti prioriteta. Želela sem se približati želeni samopodobi – biti odgovorna sama zase in za svoje zdravje, saj je le-to pomembno za uspešnost vseh ostalih aktivnosti. Kot potrošniki imamo v svetu, kjer je vsega preveč, večkrat zamegljen pogled na to, kaj je v življenju bolj pomembno in kaj nam naj bi bila prioriteta. Funkcija izziva je bila krepitev lastne identitete v povezavi z zdravjem, saj sem si razčistila spregledana dejstva, kaj mi je v življenju prioriteta in se tako posvetila stvarem, ki so bolj dolgoročne in preprosto izkazujejo moje najboljše možno počutje.

In, če se vrnem h kraljični na zrnu kave, je ta ugotovila, da je vzrok za njeno nelagodje in nespečnost nekaj čisto neočitnega, kot je tipkanje po telefonu, in nekaj tako majhnega, kot je eno samo zrno kave. Zanimivo, kako so običajno prav najmanjše stvari tiste, ki naredijo največje razlike … 

Ana Zarabec