Kdo sploh še bere fizične knjige? Jaz, včasih

Sram me je priznati, da v zadnjih nekaj letih nisem prebral veliko fizične literature. Vse kar sem prebral so bile majhne brošure v čakalnici pri zdravniku in izobraževalnih ustanovah, učbeniki in morda dve ali tri knjige na leto. Že od nekdaj sem namreč mnenja, da se več lahko naučim z gledanjem informativnih oddaj po televiziji, informativnih video- in slikovnih vsebin z različnih aplikacij in z branjem vsebin, dostopnih prek spleta.

V zadnjih letih sem torej prebral več knjig v digitalni, kot fizični obliki. Razlog za to je verjetno priročnost in s tem povezan osupljivo preprost dostop do vsebin. Večino dneva vsebine nosim v svojem desnem žepu, na telefonu, in jih lahko preberem kadar koli – na avtobusu, tik pred predavanjem, med malico ali pa na »sprehodu« od avtobusne postaje do doma. To mi omogoča, da v branje vložim manj truda, kot bi ga moral, če bi bral fizične knjige. Razlog torej leži v pomanjkanje enega ali dveh elementov motivacije. Za branje knjig, daljših od, recimo, 300 strani, je iz moje perspektive namreč potrebna neka mera napora. Prav tako sta potrebni tudi zavzetost in vztrajnost, da bom to knjigo res prebral do konca in, da ne bom obupal po 100 straneh. 

Potrebo po branju fizičnih knjig iz teh razlogov kompenziram z branjem digitalnih vsebin in gledanjem informativnih oddaj oziroma videoposnetkov. Cilji (povečanje besednega zaklada in splošnega znanja, izobraževanje, krepitev domišljije) so doseženi, vloženega pa je veliko manj truda, kot bi ga bilo potrebno vložiti v branje fizičnih knjig (mdr.: izposoja/nakup knjige; način prenašanja knjige; težja dostopnost; navadno imajo knjige več strani kot pa digitalne vsebine, ki jih berem). Vendar pa me kognitivne komponente stališč, ki jih imam do branja fizičnih knjig in branja na sploh, ne pustijo ravnodušnega ob dejstvu, da ima uporaba ekranov pred spanjem slab vpliva na moje počutje. Vpliva namreč na dve najnižji potrebi po Maslowu – na spanje in posledično tudi na zdravje. Na jutro po tem, ko dolgo v noč gledam videoposnetke na Youtubu, Facebooku in Tiktoku ali pa, ko berem digitalno literaturo, se zbudim neprespan, moje oči pa so razdražene. Od tu izhaja želja po spremembi in po dokazilu, da se lahko motiviram in spremenim svoje vedenje, ki spada v sam vrh Maslowe hierarhije potreb - samoaktualizacijo. Izziv mi je dal priložnost, da sam sebi dokažem, da lahko spremenim svoje vedenje in izboljšam svoje počutje.

Kup, ki sem se ga lotil

 

 

V svojem odločitvenem procesu sem najprej določil svoj problem. Kot lahko sklepate, je to bilo premalo branja fizične literature in slaba kvaliteta spanca po prekomerni uporabi naprav z ekrani. Iskal sem različne načine, kako se teh težav rešiti in pred končno odločitvijo pretehtal različne alternative. Moj cilj, ki sem si ga zadal za obdobje desetih tednov, je bil neprekinjeno brati fizično literaturo najmanj 30 minut dolgo oziroma prebrati vsaj 20 strani vsak večer pred spanjem.

Potek izziva

Zavedal sem se, da to ne bo preprost izziv. Že na samem začetku sem občutil tako notranje kot tudi zunanje vplive, ki so začeli krojiti potek izziva in ga zaznamovali vseh deset tednov. Prijatelji, družina in na sploh vse osebe, s katerimi sem se družil v času izziva, spadajo med zunanje. Zaradi njih sem veliko večerov preživel na zabavah, izletih in družinskih druženjih. Normativni vplivi, ki so med drugim pogojeni s kulturo, in ki jih imajo asociativne referenčne skupine, s katerimi sem stalno obkrožen, name, ne dopuščajo, da se tovrstnih druženj ne bi udeležil. Prav tako pa ne dopuščajo, da na praznovanjih ne bi vsaj ob nazdravljanju popil enega kozarca vina. Nazdravljanje spada k naši kulturi in je simbol praznovanja ter izkazovanja hvaležnosti in dobre volje. Če se tovrstnih druženj ne bi udeležil, bi to družina in sovrstniki hitro opazili in bi me postopoma izključili.

Prav to mi je bilo tekom izvajanja izziva najbolj zanimivo opazovati - vpliv, ki so ga name imele asociativne referenčne skupine in pa socialna vrsta tveganja. Te so me namreč »prisilile« v vedenje, ki je od mene pričakovano. 

V prihodnosti si želim nadaljevati z izzivom, vendar ga bom zaradi vedenjske komponente stališča do teme prikrojil. Zmanjšal bom število dni v tednu, katerih večere bom namenil branju, na tri in tako poskušal ohraniti tisto dobro, kar vidim v branju fizičnih literatur.

 

Erik Selan