Hudiček, dol z rame!

Res ne razumem, zakaj še ni študentska populacija ugotovila, da je brez veze sedeti za knjigami in si v glavo tlačiti znanje, da bi dosegli uspeh, če si lahko kupiš enega Mercedesa in te avtomatsko vsi vidijo kot uspešnega?

Vedno mi je bilo rečeno, da je pomembna veščina vseživljenjsko učenje, da je znanje ključ do uspeha, da te slednji pripelje do denarja, všečnosti, priljubljenosti, z njim si pridobiš spoštovanje, pa še kaj bi se našlo. Bodimo čisto iskreni; ste se kdaj vprašali, zakaj počnete določene stvari? Jih delate zato, ker so odraz vaše dejanske osebnosti ali bi s svojimi dejanji raje realizirali želeno podobo o sebi? Kdo zmaga: aktualni jaz ali idealni jaz? Potrošniška kultura nam ponuja kopico izdelkov in storitev, s katerimi izražamo svojo dejansko ali pa želeno identiteto. Seveda moramo biti za to dovolj motivirani, da svoje vedenje usmerimo proti določenemu cilju, torej rezultatu, ki ga želimo doseči. Osebni cilj, ki sem si ga zadala v 10-tedenskem poteku osebnega izziva je bil poglobiti svoje znanje španščine s pomočjo aplikacije Duolingo. Človek bi si mislil, da ni kaj preveč težko odklikati dve tematski poglavji v enem vikendu; no ja, potrebno je nameniti količino umskega napora v sprejemanje dražljajev, ampak saj bo šlo, vamos! Vendar sem kaj kmalu ugotovila, da se za na pogled enostavno stvarjo skriva marsikatera zanka.

vir: dostopno na https://techcrunch.com/2021/06/28/duolingo-s-1/

Dva tedna sem izziv opravljala z lahkoto in celo z veseljem, potem pa se je začela borba podobna Don Kihotovemu boju z velikani, namreč moja motivacija ni več obstajala. Vsaj notranja ne, če je sploh kdaj bila. Poganjala me je pretežno zunanja, saj sem vedela, da če ne bom izziva izpeljala do konca sledijo neprijetne sankcije. Raje stisneš zobe in si na koncu prislužiš bombonček namesto palice, kajne? Vidim, da je instrumentalno učenje zelo korenito zasidrano v moj spomin in da še celo bolj efektivno usmerja moje vedenje. No, vsekakor ne moram bit preveč krivična do svoje notranje motivacije. Na začetku sem mislila, da so moje notranje želje in težnje razlog, da sem si izbrala tovrsten izziv, vendar sem ugotovila, da za motivacijo stoji še en ''Big Brother'' po imenu stališča. Kompleksno in relativno trajno mentalno stanje, ki vključuje naše znanja, čustva, vrednote posledično oblikuje naše trajne sodbe o nečemu. O vsemu, kar nas obkroža imamo izoblikovano stališče; včasih je bolj izoblikovano, včasih manj, včasih je pozitivne valence, včasih negativne ali pa celo nevtralne. Stvar stališč je, da so v večini primerov zelo trdne in da se o njihovi pravilnosti redkokdaj sprašujemo. Recimo moje osebno stališče je, da so ljudje, ki obvladajo več tujih jezikov posledično v življenju bolj uspešni, cenjeni in spoštovani. Iskreno ne vem kako in zakaj ter kdaj sem to stališče izoblikovala, saj so pogosto sooblikovane iz strani nam pomembnih oseb ali tako imenovanih ''pomembni drugi'' in iz strani referenčnih skupin, po katerih se zgledujemo, jim želimo pripadati ali pa smo njihov član, ker se z njimi poistovetimo.

Ker smo ljudje socialna bitja, nam članstvo in sprejetost v skupini pomeni veliko, saj s tem zadovoljujemo potrebe po pripadnosti in ljubezni, spoštovanju, morda celo po samoaktualizaciji. Homeostaza je veliko bolj prijetna od porušenega ravnovesja, zato zasledujemo določena vedenja, za katera menimo, da bodo potešila naše potrebe. Po Maslowi hierarhiji potreb sem hotela z znanjem novega jezika zadovoljiti potrebo po spoštovanju, ne pa po samoaktualizaciji. Moja potreba po znanju španščine ni tako velika kot potreba po temu, da bom iz strani ostalih videna kot uspešna in zagnana oseba, saj si to želim biti, vprašanje pa je, če sem res.

Resnica je, da človeku dandanes kot pripomoček pri izražanju svoje identitete in s tem sposobnosti, služijo blagovne znamke, ki s svojim tržnim pozicioniranjem in oglaševanjem potrošnikom dajejo izbiro, da so lahko vse, kar si sami želijo biti ali menijo, da takšni so. Z izražanjem svoje identitete zasledujemo svoja stališča in zadovoljujemo potrebe, vendar je raba in uporaba dobrin pravzaprav odraz nas samih.