20,000 KORAKOV DO ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA

Sprejemanje izziva s koraki je preprost način, da postanemo posamezniki bolj aktivni ne glede na raven telesne pripravljenosti. Morda boste presenečeni, ko ugotovite, koliko (ali kako malo) vstanete in se premikate čez dan. Najboljša stvar hoje je to, da ne zahteva velikih finančnih vložkov, saj lahko hodiš kjer koli in kadar koli. Edina stvar, ki jo potrebujete je par udobnih superg in že ste pripravljeni. 

 

Moj izziv je bil vsak vikend prehoditi 20.000 korakov, torej je zastavljen cilj, da sem se vsak vikend  v času trajanja izziva potrudila prehoditi 20.000 korakov ne glede na okoliščine (vreme, pomanjkanje časa, slabo počutje, druge aktivnosti ipd.). Moj cilj – 20.000 korakov sem razdelila poljubno med soboto in nedeljo (Torej, če kakšno soboto nisem imela časa hoditi ali je bilo zelo slabo vreme, sem to skušala nadoknaditi v nedeljo in obratno). Da pot ni bila vedno enaka, sem ''prečakirala'' insagram profil Kočevsko za inspiracijo. Dolgoročen cilj tega izziva je bil, da oblikujem rutino, ki se me bo ''držala'' tudi po koncu izziva. Svoj napredek oz. dnevnik poteka izziva sem beležila z dvema aplikacijama, in sicer Relive in Pacer. P.S obe sta zastonj na App Storu. 

 

  

 

Moj največji izziv oz. omejitev pri izzivu je bil zunanji dejavnik vezan na vreme. Oktobra in začetek novembra je bilo vreme sončno, lepo, toplo, jesensko, zato nisem imela težav z motivacijo za sprehod. Potem so prišli mrzli in deževni dnevi, zato je prišlo do pomanjkanja motivacije. Po nekaj tednih sem tudi opazila, da mi je postalo zelo dolgočasno hoditi sama, zato sem v svoj izziv ''povlekla'' tudi svojo družino, in sicer mami, ki me je prisilila, da grem tudi na bolj zahtevne pohode v hribe ter par prijateljev, ki so redni pohodniki. Skozi celotno pot smo skrbeli za medsebojno motivacijo. Hoja z drugimi ustvarja visoko raven motivacije med akterji v aktivnosti. Ugotovila sem, da je hoja v družbi domačih bolj blagodejna, saj je več komunikacije in izziv je bil hitreje opravljen. Seveda pa so trenutki, ko mora človek znati biti sam s sabo in urediti svoje misli. 

Največja motivacija pa je bila moja osebnost, saj če si zadam cilj, ga hočem doseči, da se dokažem drugim in seveda sebi. Res je ta izziv v teh tednih postal rutina, vendar pa sem ravno pri vzponih, torej hoji v klanec, opazila, da je velikokrat prišlo do pomanjkanja motivacije, vendar je bila notranja motivacija pri meni zelo močna, kar je odražalo mojo osebnost in značaj, saj sem po naravi trmasta in vztrajna. Osebnost lahko zelo vpliva na posameznikovo motivacijo do športnih aktivnosti, npr. pri meni in moji osebnosti, ki je dokaj močna, sem ugotovila, da mi je ravno ta močna identiteta omogočila učinkovitost, vztrajanje in samoregulacijo pri izzvajanju izziva. Vidimo, da je pri mojem izzivu tako šlo predvsem za psihografske in vedenjske značilnosti. Tudi nakup novih čevljev in nove pametne ure je predstavljal nekakšen vir motivacije – ta učinek se imenuje enclothed cognition, torej kako oblačila, obutev vplivajo na tvoje zaznavanje in motivacijo (Galinsky, 2012). Nakup pametne ure se je tudi izkazal kot učinkovit, saj me je preko pošiljanja opomnikov opozorila na gibanje in omogočila prikaz napredka, ki je pri meni delovala pozitivno na motivacijo. 

Moj izziv me je spodbudil tudi k premisleku o primerni opremi za hojo. Ugotovila sem, da je hoja prijetnejša, če imam primerno obutev in obleko. Ker prej nisem dala veliko poudarka tem elementom, sem sedaj dobro razmislila, kaj imam in kaj si moram dodatno kupiti, da bom izzive tudi v bodoče opravljala z veseljem –tudi tukaj vidimo spremembo stališča. Omislila sem si nove pohodne čevlje znamke Salomon in si kupila tudi pametno uro, saj je bilo z le-to lažje merjenje korakov. Moja nakupna odločitev oz. proces je bil pri obeh nakupih zelo drugačen. Pri nakupu Salamon čevljev je bil moj odločitveni proces precej bolj kompleksen. 1. korak je bil prepoznavanje problema – v mojem primeru je bilo to, da sem prejšnje pohodne čevlje preveč ponosila, zato niso bili primerni za hojo. 2. korak je bil iskanje informacij – pregledala sem različne forume, mnenja ljudi in znancev, ki so že imeli te čevlje itd. Ker nisem imela močnih stališč do te znamke, ker je nisem dobro poznala, sem se zelo hitro odločila za to znamko, saj moja stališča niso bila jasno izoblikovana, med drugim je imelo na nakup in na odločitev za to znamo, tj. korak 3, največji vpliv ravno mnenje prijateljev, kar nakazuje na 4. korak odločitev in izbira. Vpliv druženih skupin je zunanji vpliv, ki je na mene in na mojo nakupno odločitev deloval kot informacijski vpliv, saj so mi prijatelji podali nekatere informacije v zvezi z znamko Salomon. Tudi referenčne skupine na spletu kot so pohodniki, ki objavljajo svoje izkušnje, impresije in mnenja glede znamke Salomon so bile ključnega pomena pri moji odločitvi za nakup znamke Salomon. Zadnji 5. korak pa je moja ponakupna izkušnja, ki je bila pozitivna. S čevlji sem zelo zadovoljna, so vredni svojega denarja in zelo udobni in tako so se mi izoblikovala stališča do znamke Salomon. Pri izbiri oz. odločitvi za pametno uro pa je šlo za manj premišljen proces, saj sem že na začetku vedela, da bom izbirala cenovno najcenejšo opcijo, zato je šlo za omejeno reševanje problema, z malo iskanja in hitrim nakupom, na katerega je imela precejšen vpliv samo cena – uporabila sem hevrisitko, ki je temeljila na način sidranja. Pri obeh nakupih je internet predstavljal zelo pomemben vir zunanjih informacij, kjer je bilo na voljo veliko izkušenj uporabnikov s temi produkti. Po koncu izziva sem priporočila znamko Salomon tudi drugim prijateljem tako vidimo, da sem prevzela vedenje sprožanja pozitivnih govoric o znamki drugim. Z nakupom čevljev Salomon je šlo za funkcijo povezovanje identitete, torej izražala sem neko vrsto pripadnosti prijateljem, ki so redni pohodniki in uporabniki le-te znamke.

Uspešno sem izvedla skoraj vse  tedne, saj sem dosegla 20.000 korakov ali več. Edino dvakrat tekom izziva mi zastavljenega cilja ni uspelo doseči za to pa je bilo krivo slabego vreme ali pa pomanjkanje motivacije – vezano na slabo vreme. Po tem ''neuspehu'' sem se počutila krivo, ter si zadala, da en slab vikend ne sme vplivati na potek izziva v naslednjih tednih, ter da je povsem normalno, da kdaj ni motivacije, saj ljudje nismo stroji. 

 

Izziv 20.000 korakov priporočam vsem, ki želijo postati bolj aktivni. Korake je mogoče brez težav prešteti, jih je enostavno doseči in vas popeljejo na mesta, kamor sicer morda nikoli ne bi šli. Ne boste opazili le fizičnih sprememb ampak tudi psihično, saj hoja vpliva na vašo energijo, srečo in celo boljši spanec. In zapomnite si – Motivation is what gets you started but discipline is what keeps you going.